Premoženjsko svetovanje

Na ramena vsakega posameznika se prelaga vedno več odgovornosti, pokojnina, šolanje otrok, zdravstveno varstvo, preskrba za starost in druga področja socialne varnosti. Na drugi strani opažamo nezadostno finančno znanje povprečnega posameznika, ki zelo težko razlikuje med različnimi vrstami finančnih produktov, med njihovimi stroški, tveganji in prednostmi. Pri tem ne smemo pozabiti niti na agresivno prodajo finančnih storitev in produktov. Premoženjsko svetovanje zato pomeni, da z poudarkom na strankini situaciji in njenimi željami, njenih finančnimi zmožnostih in izkušnjah, z upoštevanjem aktualne pokojninske, socialne, davčne in druge zakonodaje, ter z upoštevanjem trenutnih tržnih možnostmi, stranki pripravimo individualni finančni načrt. Pomembno je, da jo kot svetovalci na poti, do uresničitve njenega cilja spremljamo in ji tako zagotovimo socialno varnost, tako danes kot tudi v pokojnini.

Seveda vse povedano ni mogoče brez sistematičnega pristopa in načina dela, ki mora biti poleg tega tudi v skladu s Slovensko zakonodajo in smernicami Evropske unije. Če želimo stranki narediti kvaliteten finančni načrt, je nujno poznati kaj stranka želi, kakšni so finančni in časovni okviri teh ciljev, kakšno je njeno finančno in premoženjsko stanje, kaj je v preteklosti že uredila, kakšne izkušnje ima in zelo pomembno, kakšen je njen odnos do tveganja.

Svetovalec nato vsa ta dejstva analizira, podatke primerja z aktualno zakonodajo in na ta način oceni, kakšen nivo socialne varnosti ima stranka zagotovljene s strani države in predlaga, kako rešiti potencialno vrzel. Za varčevanje pa svetovalec z analiziranjem trenutnih razmer na trgu, z upoštevanjem strankinih izkušenj in pripravljenostjo prevzemanja tveganja, potem predlaga kako in na kakšen način te cilje tudi realizirati. Ta individualni finančni načrt nato v naslednjem srečanju s stranko tudi predstavi in prilagodi še pripombam stranke. Na tem sestanku pride tudi do podpisa pogodb, če se je stranka odločila za predlagani načrt. Vsemu temu v nadaljevanju sledi še servisiranje v prihodnosti, z namenom kontroliranje napredka, potencialne potrebe po spremembah, ki so posledica sprememb zakonodaje, tržnih razmer in sprememb v življenju stranke.